Primem te za roko, zašepetam ti ''Zdaj sem tu. '',
pogledam te v oči, te polne so strahu.
Pogledaš me nazaj, a pogled uhaja ti,
povedat mi ne znaš,  kaj na duši ti leži.

 Se nežno skloniš k meni, na uho zašepetaš
 ''Dobro me poslušaj, če me rada res imaš.
 Le tako se znam izrazit, v meni raste rak,
pripni si roza pentljo, jo nosi meni v znak''.

K sebi te potegnem, ti gledaš me v oči,
ti rečem ''Tu sem zate.'', ko stiskaš mi dlani.
Srce mi bije hitro, hitreje kot se zdi,
v trenutku vse mi je drugače, kot bilo je prejšnje dni.

Bi vedela kaj čutiš, bi s tabo to delila,
ti nasmeh nazaj narisala, da se lažje boš borila.
Tebi bom v podporo in vsem ki so enaki,
v podporo tudi drugim, ki v situaciji so taki.
Si pentljo bom nadela, jo nosila bom za vas vse,
in s tabo bom hodila, ker nič ne ustavi me!

 

katka