Po besedah,ki sva jih izrekla

pa jih niti razumela nisva,

še potovala nisva v istem času,

ti bom lahko pogledala v oči?

Ko iskala sva se po kleteh temačnih,

polnih vlage in režeče sivine

niti slutila nisva,

da se piševa v spomine.

Da beseda kriva

na razočaranje se odziva.

Ko podila sva se po hodnikih,

salonih ,včasih svetle palače,

si podajala sva dvome

in trčila v nasprotja.

In ,ko končno srečala sva se

pri potoku sreče,

naju ustavil je čas preteče.

Bo prišel spet maj?

V globini tvojih oči sem videla

nežnost in toplino,

a jo  zakrivaš s surovimi besedami,

svojo občutljivost skrivaš za krutostjo.

Pogledala ti bom v oči,

ko ne boš več taval v temi

in čakal,da se nekdo ob te spotakne.

kostina