DOTIK SNEGA
Dotik snega nam seže do ozeblih kosti,
a nam nič škode ne naredi.
Ko je mrzlo, se topla peč vžge
in pregreje premražene dlani.
Belina se nad poljano razprši,
ki nemirno zimo prebudi.
Človek se razveseli radostnih sani,
kjer se vsak snežak rodi.
Ledene sveče padajo z neba,
ko pod streho se osebi mudi.
Pobeljena drevesa v mirnem spancu
kličejo pomlad, ki je še dolgo ne bo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
- 13. 10. 2011 ob 18:34
- Prebrano 584 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 128.57
- Število ocen: 6
