Kupim naročje tvojih misli.

Zazdi se mi, da sem bogat.

Dokler bom živ, bom vneto tuhtal,

hodil kupljene misli brat.

Nevihte zgonijo vetrove.

Vetrovi zgonijo ljudi.

In trop ovac, sivkast in skuštran,

več pred nikomer ne beži.

Čez mizo gre večerna sapa,

čez sapo gre večeren piš,

čezenj pa nékdo plašč položi;

moj glas postaja rahlo hrapav,

ti zlekneš se in zamižiš

in nekaj čutiva na koži ...

Matej Krajnc