Stradaš jih. Lačni so. Pesmi, ki sedejo.
V ritmu majskih koračnic. Stopaš
po nikdar začrtani poti. Z največjim
veseljem. Izraziš nestrinjanje.
Odlično. Hliniš. Šušlja se…
»Kaj, ko bi kdo priskočil na pomoč?«
Sem. In bil sem. Boj s podobami
iz zraka.
»Ljubi človek. Ne klobasaj!«
Kar naprej. Zganjaš paniko. In kdo?
Le kdo ti bo povrnil, kar so ti
strahovi odtujili?
Ne razumejo. Torej si na pravi poti.
Olesenel bom v pesem.

V hrapavo grčasto pesem.

Pištin Frida