I.

Ti in jaz.
In rdeča noč.
Razmetane rjuhe in
lebdeči poljubi.
Sredi strasti
in hrepenenja se
ustavi čas.
Spogledava se.



II.

Gledam v tvoje žametne
sive oči in v njih vidim svoj odsev.

Vidim se v
strastno rdeči barvi.
Hrepeneč pogled in ljubeči dotiki.
Sem rahlo odprta vrtnica,
pripravljena, da zacvetim.

Ko si na tleh,
se uležem poleg tebe,
da oba
vidiva svet od spodaj navzgor.

Ko se jočeš,
se privijem k tebi,
da moj hrbet
vpije tvojo žalost.

Ko si zaspan, te
s svojim petjem
zazibljem v sanje.

In ko misliš, da si
najbolj sam,
te poljubim tako zelo
ljubeče, kot ne zna nobena.



III.

Z žametnim pogledom
se naslanjaš na moje čokoladne
oči.

Vidiš se v vseh mogočih
barvah, saj si moj yin
in yang, luna in sonce,
moje drevo, na katerega se naslonim,
moja cvetlica, ki jo utrgam.

Z vsakim tvojim pogledom
božaš mojo dušo in se dotikaš
mojih sanj.

Ne vem zakaj in kako
zmeraj pritisneš prave tipke
mojega srca, pravi akord,
da zazveni najlepše.

In preplet najinih
prstov je kot kodranje tvoje
duše.

In vedno me poljubiš za slovo.



IV.

S sklonjeno glavo stopim k ogedalu.

Vidim grešnico s tisočkrat poljubljenimi
ustnicami.
Njo, ki spi v napačnem objemu
in od katere prsti kodrajo napačne lase.

Grešnico z razmazano maskaro
in bosimi nogami.
Njo, s svojo masko v rokah
in dolgimi rdečimi nohti,
ki božajo napačen obraz.

Njene besede oblačijo
napačnega angela
in njen navdih se raztaplja
v napačni skodelici čaja.

In včasih jo vidiš,
kako razmišlja o pomenu
večnosti in o tem, kaj je napačno
in kaj pravilno.



V.

Mirno pristopiš k ogledalu.

V njem zagledaš
vse svoje vzpone in padce in
muči te, ker v
zamegljenem ogledalu ne
vidiš poti naprej.

Vidiš svoj izmučen obraz, ki je
polepljen s poljubi
neke grešnice.

Odpreš svojo dušo in jo
postaviš k ogledalu.
Zagledaš rdečo ljubezen,
ki je nimaš komu dati
in čutnost, ki jo vsako noč
podarjaš isti grešnici.

Ko k ogledalu stopi še
grešnica, se ogledalo razbije.



VI.

Sovražim to, ko ostanem
sama sredi temne sobe.
Razmetana posteelja,
jaz, oblečena v tvoje
poljube in moje hrepenenje
razmetano po tleh.

Po licih se
utirajo črne struge in moje
ustnice težijo k tlom.
Sovražim, ko odideš in
me pustiš popolnoma samo,
brez mojega
navdiha in srca.

Kaj mi pomaga, če
vedno prideš nazaj,
ko pa vedno znova odhajaš.

Shia.