Vitiligo
leta počasi ližejo površino
močne barve izginjajo
tudi sonce
ki včasih bleščeče obseva
žejno suho skorjo
ne prodre do živega
plitek smeh bledi
in usmerja korake nazaj
v umik
preko zlizanih kamnov
ki ne spotikajo več
bele lise se širijo
skozi žejne pore pod površje
prepredajo žleze
umirjajo rdeče strasti
razkrajajo tkiva
tako počasi hlapim
v belo nevidnost
Poslano:
27. 09. 2011 ob 20:30
Spremenjeno:
27. 09. 2011 ob 20:36
Hvala, Ana! Se splača valjati misli ves dan najprej po glavi in šele nato zapisati. Včasih.
LP, mcv
Poslano:
27. 09. 2011 ob 21:36
Spremenjeno:
29. 09. 2011 ob 20:01
Mcv, sem zapisal kako sem prebral in začutil tvojo pesem
Leta najedajo površino
barve bledijo
še sonce ki včasih
bolšči v žejno skorjo
ne vstopi, obstane
kopni tenak smeh
plazi me nazaj
v umik
preko zlizanih kamnov
z lahkoto zdrsijo pete
bele lise Sahare
se širijo skozme
prepredajo žleze
zasipajo strast
in mi goltajo tkivo
hlapim
do nevidnosti
Poslano:
27. 09. 2011 ob 22:46
Spremenjeno:
29. 09. 2011 ob 20:01
Gnu, čestitke, prečudovita verzija, še lepša od moje! Hvala, da si začutil mojo pesem - na svoj mojstrski način!
LP, mcv
Hvala, Modricvet.
Samo drugačna - vsak ima svoje strune. Kot neke vrste prevod, ki težko kaj bistvenega doda.
Po mojem je Zalka zadela žebljico : http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/54486/37_vogalna
In lokativ ko je dejal "finta je uvijek u interpretaciji, onoj unutrasnjoj"
Recimo da je to isto, kot če bi tvojo pesem malo po svoje na glas prebral.
lp, gnu
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 27. 09. 2011 ob 20:01
- Prebrano 1088 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 477.88
- Število ocen: 14