Strah tvoje šibke duše

Boš kdaj končno nehal brisati prah iz svojih kril?
Kdaj boš dovolil vetru,

da to stori namesto tebe?

Bodo kdaj tvoja stopala občutila objem zraka,

jih boš odrešil mučnih korakov?
Bodo dlani kdaj osvobojene

in bodo pesti polne majhnih oblakov?
Bil bi prvi,

ki bi ga obsijali žarki prebujajočega se sonca.
Zadnji bi dobil topel poljub v slovo,

ki bi te grel, ko bi svetila luna.

Si brezčasno svoboden,

a si ujet v strah tvoje šibke duše.

 

Snowflake.*

Komentiranje je zaprto!

Snowflake.*
Napisal/a: Snowflake.*

Pesmi

  • 27. 09. 2011 ob 20:47
  • Prebrano 744 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 208.4
  • Število ocen: 7

Zastavica