pozabljen ples...
Počivaš v temnih hodnikih mojega glasu
Skrivaš se v tujih očeh in šele ko oslepim čutim, da si tu
Bojim se te spustiti na ranjena polja
Ker vem da nisi edina, ki je sita zidov in čakanja na jutro
V svoji senci skrivaš tisoče svojih sester
in svaka izmed njih nosi svoj meč
meč...da z njim odreže kar ji pripada…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: S.R.
- 26. 09. 2011 ob 23:15
- Prebrano 808 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 139.84
- Število ocen: 6
