
Iz brazde
polzečega nemira
se primikaš vame.
Čez poroženele skorje
prebranega šepeta
te presejem vase.
Da neopazno
celega prevreš.
Mene, živega.
Kako bi potem lahko bil še kaj drugega
kot le-
beseda.
Se strinjam, na koncu ostane le beseda, ki pa lahko na novo rodi zgodbo, novo poglavje, nov list ali preprosto novo besedo in potem spet beseda in vse razburkano okoli nje in pot do nje. In? Ja, super, ni kaj, znaš!
lp, ajda
besede, takšne in drugačne. Od začetka do konca, vse se vrti okoli njih.
Hvala Ajda za tvoj komentar. Me veseli, da ti je bila pesem všeč.
lp, albin
...samo dve besedi...zelo leeeepooo!!!!! No, malo sem ju-zaradi nuje- raztegnila ;)))))))LP, OP
hvala OP za obe besedi. Sem vesel, da tako misliš o pesmi,
lp, albin
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!