Prevod dela: OTOK

Avtor izvirnika: Andrejka

OTOK

Moje vodeno tijelo ima samo jedan otok

dovoljno velik da sa njegovog jarbola

razgledam svoju okolicu.

Posijana je biljem

koje čuva kliješta mojih vodenih stanovnika.

Kroz odastrte mrene njihovih očiju

svijet se pričinjava prijazan,

kao da plodonosan mulj iz jezgre nanosi.

Zračne struje svojih uspomena pokušavam udisati.

Morske valove svojega nemira hvatam.

Po neotkrivenim obzorjima svoga tijela

sve brižno raspoređujem.

Odavde mogu sve zakutne kutke

pogledom prostrijeliti

Jure Drljepan (JUR)

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 09. 2011 ob 20:28
Spremenjeno:
20. 09. 2011 ob 20:30

SUper, da si se lotil Otoka. Lep prevod, imam pa eno vprašanje:

Zakaj si uporabil zaznamovan vrstni red oz. glagol na koncu vezra? (meni se zdi, da bi lahko ohranil naravni vrstni red besed, saj tudi avtorica ni stilsko zaznamovala teh verzov?) Seveda pa imaš najbrž ti za to kako zanimivo razlago.

kao da plodonosan mulj iz jezgre nanosi.

Zračne struje svojih uspomena pokušavam udisati.

Morske valove svojega nemira hvatam.

Lp, Ana

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
20. 09. 2011 ob 20:57
Spremenjeno:
20. 09. 2011 ob 22:14

V osnovnem prevodu sem imel navaden vrsti red in se mi je pri branju druge polovice pesmi v hrvaščini besedilo zazdelo preveč okorno, zato sem premetaval vrstni red besed brez izgube pri pomenu.

Verzi z glagolom na koncu so v hrvaščini zelo pogosti in zdi se mi da so v tem primeru potrebni.

lp

JUR

 

 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 09. 2011 ob 20:59
Spremenjeno:
20. 09. 2011 ob 21:01

Hvala za razlago, se mi je zdelo, da je bilo narejeno s premislekom.

Kako pa je z  besedo "svojega" nemira - je to OK?

Lp, Ana

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
20. 09. 2011 ob 21:39
Spremenjeno:
21. 09. 2011 ob 07:56

No, to pripombo pa sem pričakoval, ker sem tudi sam bil v dvomih ali to besedo pustiti v besedilu. Enako velja za "svojih uspomena", "svoga tijela", . Pesem bi pridobila na širini če te besede ne bi bilo v navedenih primerih. Po drugi strani pa se mi odpira vprašanje ali je avtorica prav s posebnim razlogom povdarjala to "svoje". Če si tudi ti mnenja, da je boljše brez teh besed, jih vržem ven in ostane:

Zračne struje uspomena pokušavam udisati.

Morske valove nemira hvatam.

Po neotkrivenim obzorjima tijela

sve brižno raspoređujem.

 

 

 

 

Zastavica

Andrejka

Poslano:
20. 09. 2011 ob 22:57

Pozdravljen, Jur,

hvala za prevod, zelo sem vesela.

Dovolita z Ano, da malo pokomentiram vajino dilemo glede uporabe zaimka 'svoj'.

V pesmi sem namerno izpostavila uporabo tega zaimka. Na ta način skušam snovno telo dvigniti iznad duhovnega oz eteričnega...Upam, da me razumeta.

JUR, kaj pa 'svog nemira' namesto 'svojega nemira'? samo sprašujem?

Pa še v zapisu mojega imena se ti je prikradel Škratek.

Pozdravčke obema

Andrejka

Zastavica

Jure Drljepan (JUR)

Poslano:
21. 09. 2011 ob 08:15

Hvala Andrejka.

No pa smo tam. Se mi je zdelo, da se to "svoje" v pesmi ne ponavlja naključno.

Drugo vprašanje pa je ali ti je s tem povdarjanjem res uspelo pri bralcih doseči želeni občutek. No, zdaj nimam časa poglabljati se v detajle. O predlogu bom premislil.

Zatipk popravljen. Se oproščam.

Lp

JUR

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Jure Drljepan (JUR)
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)

Pesmi

  • 20. 09. 2011 ob 19:37
  • Prebrano 730 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 240.3
  • Število ocen: 6

Zastavica