Siv gozd obrazov.
Reka ljudi.
In angeli – ti so brez izrazov.
A tebe ni.

Bes in veselje, zavidanje, slast!
Zakaj ne čutim!?

Z mano so sanje, te ptice brez doma.
In upi, ki nikdar ne ugledajo dneva.
Trudim se! - Mar res dovolj? -
Da iskra med nama še strast izžareva.

Ni je več.
Ni me več.

Prezgodaj ugasel pepel več ne tli.
Zlagan in razparan nasmeh.
Me boš rešil ti?
Spet sem si v posmeh…

Alionekana