Od jutra do večera stopaš pred menoj
s počasnimi koraki vzbujaš strast
po telesu obliva me vročinski val vzburjenosti.
Ne poznam se tako, da bi preživela,
da bi potrpela z mrzlo kožo in tišino mojih ust.
Dovoljen je vstop, le ključa ne najdem
zgubljena v mraku tega dneva.
Trpi, trpim kot neslana šala.
Izgovori moje ime, poglej me v oči
samo času daj čas, da slišim
in vidim skozi oblake to sonce pred menoj.
Privijam počasi kot polž se
polno sline sili ven,
uf, želim si te, kaj kmalu mačka bom postala
in kremplje pokazala.
Brazgotine na srcu
brazgotine na koži so in bodo,
potrebujem dotik,
potrebujem tebe in sebe.
Oddaja se zvok
čuti se, čutim te!
Tadeja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tadeja Ošaben
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!