Soba

Od jutra do večera stopaš  pred menoj

s  počasnimi koraki vzbujaš strast

po telesu obliva me vročinski val vzburjenosti.

 

Ne poznam se tako, da bi preživela,

da bi potrpela z mrzlo kožo in tišino mojih ust.

 

Dovoljen je vstop, le ključa ne najdem

zgubljena v mraku tega dneva.

 

Trpi, trpim kot neslana šala.

 

Izgovori moje ime, poglej me v oči

samo času daj čas, da slišim

in vidim skozi oblake to sonce pred menoj.

 

Privijam počasi kot polž se

polno sline sili ven,

uf, želim si te, kaj kmalu mačka bom postala

in kremplje pokazala.

 

Brazgotine na srcu

brazgotine na koži so in bodo,

potrebujem dotik,

potrebujem tebe in sebe.

 

Oddaja se zvok

čuti se, čutim te!

 

 

                                                                Tadeja

 

 

 

 

Tadeja Ošaben

Komentiranje je zaprto!

Tadeja Ošaben
Napisal/a: Tadeja Ošaben

Pesmi

  • 02. 09. 2011 ob 23:11
  • Prebrano 646 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 156.4
  • Število ocen: 5

Zastavica