neznosna vročina
zlepljanje las
pekel v avtu
klima
(vsaj to, čeprav ponavadi sledi prehlad)
kuhanje kosila
naraščanje pritiska
nemir psičke
temna zmeda zmoti
popoldanski počitek
konec sveta?
naenkrat si sama doma
hiša postane maratonska evforija
zapreš eno okno
drugo se odpre
z balkona frfota ležalnik
z okenskih polic rože
v zraku kot statisti delajo prevale
(boš še dolgo sama v tej botanični kriminalki?)
zašumi in po hodniku kot leteći krožniki letijo krtače za čevlje
okno, na stežaj odprto, buri nemirne duhove
nikogar ni
eden na šahu, drugi na igrišču
tretja na pokopališču prižiga sveče
(ti pa še vedno sama)
padajo veje
sosedova kovinska ograja najde počivališče na orehovii veji
psičke ni
res bo konec sveta
po cesti pobiraš vaze
po glavi tolče toča
soseda poroča:
najstarejši kostanj v vasi leži v bližnjem potoku
še zmeraj si sama
(ne bo nikogar?)
in za konec predstave ranjena grlica
postane prigrizek krvoločnega mačka
narobe svet
vrne se sin:
kje je moja psička?
v tej temni zmedi si pozabila na njo
ravnokar sin srečen poroča:
psička se je vrnila
(ura je 23.24)
Poslano:
02. 09. 2011 ob 00:52
Spremenjeno:
02. 09. 2011 ob 17:45
Pozdravljena.
Menim, da je v pesmi mnogo preveč podatkov. Oz. je pesem predolga, komot bi se jo dalo razbit na več pesmi. Tako se tudi poanta pesmi zgubi. Ali je pesem hotela nakazati samoto subjekta ali je pomembna psička ali narobe svet ali je dan prehitro minil, ker je ura 23.24?
Škoda, ker so nekateri odlomki (tudi z oklepaji vmes) super. Ko pride do nizanja nekega stiskajočega humorja, ko ne veš, ali bi se smejal ali jokal usodi. In po vrh vsega se vsa okna kar ena za drugim hitro odpirajo, da ne vemo, katerega bi zaprli.
Kaj ko bi se pesem še malo uredila? Da bi se premlelo samo misel, samo bistvo pesmi. Je res, da je naslov temna zmeda. Ampak ta zmeda ne prepriča.
Tukaj sta recimo dve kitici, ki bi bili super, za eno pesem, za luščenje celote.
naenkrat si sama doma
hiša postane maratonska evforija
zapreš eno okno
drugo se odpre
z balkona frfota ležalnik
z okenskih polic rože
v zraku kot statisti delajo prevale
(boš še dolgo sama v tej botanični kriminalki?)
zašumi in po hodniku kot leteči krožniki letijo krtače za čevlje
okno, na stežaj odprto, buri nemirne duhove
nikogar ni
eden na šahu, drugi na igrišču
tretja na pokopališču prižiga sveče
(ti pa še vedno sama)
V razmislek.
Lp S.
Serigala, hvala. Izluščila si pomembne komponente pesmi. Pesem je nastala še istega dne, kmalu po nevihti. Tudi sama vidim zdaj to, česar včeraj nisem ( seveda s tvojo čudovito analizo). Bom razmislila, Pri novi "postavitvi" pesmi bi prosila za pomoč. Zdaj sem sama v temni zmedi.
Hitim v službo.
LP, spominčica
Poslano:
02. 09. 2011 ob 21:55
Spremenjeno:
02. 09. 2011 ob 22:02
Bom podala še kakšen komentar, takoj ko bom mela več časa.
Poskušaj oblikovati, lahko kar tukaj, v komentarjih. Prilepiš več izdelav. Mogoče se poigravaš z besedilom, tako kot se Lea199 v svojih ciklih Hiša ob potoku, v delavnicah. Pa se oglasim, ko bom lahko.
lp S.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: spominčica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!