Temna zmeda

neznosna vročina

zlepljanje las

pekel v avtu

klima

(vsaj to, čeprav ponavadi sledi prehlad)

 

kuhanje kosila

naraščanje pritiska

nemir psičke

 

temna zmeda zmoti

popoldanski počitek

konec sveta?

 

naenkrat si sama doma

hiša postane maratonska evforija

zapreš eno okno

drugo se odpre

z balkona frfota ležalnik

z okenskih polic rože

v zraku kot statisti delajo prevale

(boš še dolgo sama v tej botanični kriminalki?)

 

zašumi in po hodniku kot leteći krožniki letijo krtače za čevlje

okno,  na stežaj odprto, buri nemirne duhove

nikogar ni

eden na šahu, drugi na igrišču

tretja na pokopališču prižiga sveče

(ti pa še vedno sama)

 

padajo veje

sosedova kovinska ograja najde počivališče na orehovii veji

psičke ni

 

res bo konec sveta

po cesti pobiraš vaze

po glavi tolče toča

soseda poroča:

najstarejši  kostanj v vasi leži v bližnjem potoku

 

še zmeraj si sama

(ne bo nikogar?)

 

in za konec predstave ranjena grlica

postane prigrizek krvoločnega mačka

narobe svet

 

vrne se sin:

kje je moja psička?

 

v tej temni zmedi si pozabila na njo

 

ravnokar sin srečen poroča:

psička se je vrnila

(ura je 23.24)

 

 

 

 

 

spominčica

Poslano:
02. 09. 2011 ob 00:52
Spremenjeno:
02. 09. 2011 ob 17:45

Pozdravljena.

Menim, da je v pesmi mnogo preveč podatkov. Oz. je pesem predolga, komot bi se jo dalo razbit na več pesmi. Tako se tudi poanta pesmi zgubi. Ali je pesem hotela nakazati samoto subjekta ali je pomembna psička ali narobe svet ali je dan prehitro minil, ker je ura 23.24?
Škoda, ker so nekateri odlomki (tudi z oklepaji vmes) super. Ko pride do nizanja nekega stiskajočega humorja, ko ne veš, ali bi se smejal ali jokal usodi. In po vrh vsega se vsa okna kar ena za drugim hitro odpirajo, da ne vemo, katerega bi zaprli.

Kaj ko bi se pesem še malo uredila? Da bi se premlelo samo misel, samo bistvo pesmi. Je res, da je naslov temna zmeda. Ampak ta zmeda ne prepriča.

Tukaj sta recimo dve kitici, ki bi bili super, za eno pesem, za luščenje celote.

naenkrat si sama doma
hiša postane maratonska evforija
zapreš eno okno
drugo se odpre
z balkona frfota ležalnik
z okenskih polic rože
v zraku kot statisti delajo prevale
(boš še dolgo sama v tej botanični kriminalki?)

zašumi in po hodniku kot leteči krožniki letijo krtače za čevlje
okno, na stežaj odprto, buri nemirne duhove
nikogar ni
eden na šahu, drugi na igrišču
tretja na pokopališču prižiga sveče
(ti pa še vedno sama)

 

V razmislek.

Lp S.

Zastavica

spominčica

Poslano:
02. 09. 2011 ob 07:37

Serigala, hvala. Izluščila si pomembne komponente pesmi. Pesem je nastala še istega dne, kmalu po nevihti. Tudi sama vidim zdaj to, česar včeraj nisem ( seveda s tvojo čudovito analizo). Bom razmislila, Pri novi "postavitvi" pesmi bi prosila za pomoč. Zdaj sem sama v temni zmedi.

Hitim v službo.

LP, spominčica

Zastavica

Poslano:
02. 09. 2011 ob 21:55
Spremenjeno:
02. 09. 2011 ob 22:02

Bom podala še kakšen komentar, takoj ko bom mela več časa.

Poskušaj oblikovati, lahko kar tukaj, v komentarjih. Prilepiš več izdelav. Mogoče se poigravaš z besedilom, tako kot se Lea199 v svojih ciklih Hiša ob potoku, v delavnicah. Pa se oglasim, ko bom lahko.

lp S.

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

spominčica
Napisal/a: spominčica

Pesmi

  • 01. 09. 2011 ob 23:24
  • Prebrano 878 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 212.6
  • Število ocen: 7

Zastavica