Mir tihih pobočij obližejo prameni vetra. Listje zašepeta. Daljni odmevi počasi zlogujejo strte koščke melanholije.
Volumen jutra eksplodira v privid in čez oder svetlobe hiteče sonce pušča razžarjene odtise.
Na pergamentnih krilih, s plahim vzdihom, odplavam v bronaste valove trav.
Lea, super, ... zelo lepo in slikovito ... :)
(samo eno črko spremeni "s plahim vzdihom")
Lp, okto
Hvala Okto,
vesela sem, da te imam, jaz površnica na kvadrat;)
Popravljeno:)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!