JUTRO 2
Jutro, tako toplo, tako mlado,
Izkušnje nabira dokler ne pride opoldan.
Vse modrosti iz zemlje izčrpa,
Rožam cvetove odpira,
Zanima ga, kdo v njih je doma.
Mene pozdravi, me s sončnim žarkom poboža,
Ničesar ne vpraša, ničesar ne vzame,
Le daje, obdaruje, posluša in ve,
Da vse se prehitro konča, rado nas ima.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 28. 08. 2011 ob 17:19
- Prebrano 722 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 184.66
