JUTRO 1
Jutro prihaja, ko noč se poslavlja,
Veter popiha, v sredino neba.
Obraz v neskončni podobi vesolja,
Me kliče, pokaže mi pot.
Ni lahko pred seboj zbežati,
Ujeti vlak, ki mimo gre.
Ptici na krilih sedeti.
Odpelji me tja, kjer sem nekoč že bila,
K sebi nazaj,
K smehu, ki na mojih ustnicah je bil doma.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
- 28. 08. 2011 ob 17:18
- Prebrano 613 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 120.99
- Število ocen: 5
