Med v peščeni uri,

je kot lepljivo jezero,

ki za trenutek te ustavlja, ko plavaš.

To je tisti občutek, kakor bi čas,

se prilepil na nas.

Včasih so sladki trenutki,

za katere bi storil vse,

da postanejo še slajši.

A tudi grenki so, ko veš,

da je sladkost manj kot mogoča.

Pa nič zato, saj so še

mnogi prijetni trenutki:

ko zunaj je mrzlo, te na mizi pričaka,

topel čaj in posodica sladkorja.

Ko žarki vesolja grejejo ljudi,

se zdi, kot da sonce pozira ...

Takšno je življenje,

ko obdaja te sladkó

in gladki padci grenkobe.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim