kam te vodi pot
ko zleknjena
na mojem porazu
poljubljaš njegove lovorike
v meni se prebuja Sibirija
ti pa vsa zagreta in prožna
vulkansko premožna
presežke obilja daješ v nič
ko bruhaš lavo brezupa
po steklenih vrtovih
mojih pričakovanj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorazd matela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!