Nocoj hodi okoli
moje hiše
mati
in išče otroka.
Nocoj hodi
okoli moje hiše
mati brez otroka.
Otroka smo odnesli.
Potem ko je šest ur
cepetal in iz travne ruše
napravil ploščo
steptane zemlje.
Ko so mu muhe sedale
v oči.
Ko je mislil,
da je svet torej to,
štirje tedni,
nekaj požirkov
mleka,
sijoč gobec sonca.
Pod katerim
je zbral vso svojo moč
za to,
da je lahko umrl.
Nocoj hodi okoli
moje hiše mati
z nabreklimi žlezami,
iz katerih kapljajo
sladke bele solze,
in kliče otroka.
Beži, mati.
Otroka smo
zakopali.
Ciiiib, ciib, cib! je jokalo okoli hiške ... Če ste kdaj slišali jokanje srne, potem veste, kako to zveni.
Poslano:
26. 08. 2011 ob 22:40
Spremenjeno:
26. 08. 2011 ob 22:41
Uh, kruta, kar dlake se mi ježijo, pa naj bo katerikoli otrok!!!
lp, adisa
Dobro si napisala Kerstin,
se pa strinjam, da je kruto.
Lep dan, hope
Hvala, dekleti, ni bilo prvič, da je okoli hiške hodila mati in iskala otroka; zgodilo se je tudi predlani, ko smo na izrecno prošnjo vrnili mačje mladičke lastniku mačke, ki jih je seveda pobil ... Takrat, ko je muca prišla iskat mladež, sva si z možem rekla: Nikoli več!
V naravi je smrt, taka ali taka, vedno na dosegu roke. Do kod pa doseže um, srce, posluh?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!