zaril sem se v mračnjaško podgobje

in si iz ušesnih zmečkanin izsesal

ostanke sonetov. postal sem zajec

s slinastim podbradkom, s koščenim

srcem. moje pesmi so sedaj kot

jeklene ribice: zdaj tu, zdaj tam.

pojem o čokoladnih kandelabrih,

pojem o dobro zapečenih očeh ...

ti pa hlipaj in tipaj, podaj se vase,

podelaj se v veter za vse večne

čase! bodi krava, bodi larva, bodi

mencajoč zbiratelj klišejev, praznih

rim. moj kiklop pa te bo nekoč nabil

na kurca, polnega smrtonosne lirike.

Dani Bedrač