Hoja po soncu me obremenjuje,
kakor nošenje bakle cel teden skup, brez prestanka.
Hladim se na klasičen način, iščem zavetje kot ptice,
ki iščejo prostor za gnezdo. Hodim okoli drevja in pogledujem
za temnimi sencami, kot da bi jih sonce slikalo iz višav.
Za kratek čas ustavim korak, potem odbrzim mimo,
da me sonce ne spraži.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!