njeno srebrno perje zaudarja
po gnojnici
s papagajastim kljunom ti razjeda čelo
grob prijem jeklenih krempljev te stiska za vrat
duši te
kot misel ki se je zataknila v neizrečeno besedo
vsako jutro ti poje rajska ptica
smrtoglavka
dnevi kopnijo
ko se zibljeta v kletki
umetelno izrezljani iz kosti prastaršev
zrna ki jih je razmetala med iztrebke po tleh
jočejo kot jesen
zrna ... jočejo kot jesen
svaka čast :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!