njeno srebrno perje zaudarja

po gnojnici

s papagajastim kljunom ti razjeda čelo

grob prijem jeklenih krempljev te stiska za vrat

duši te

kot misel ki se je zataknila v neizrečeno besedo

vsako jutro ti poje rajska ptica

smrtoglavka

dnevi kopnijo

ko se zibljeta v kletki

umetelno izrezljani iz kosti prastaršev

zrna ki jih je razmetala med iztrebke po tleh

jočejo kot jesen

brezno