Drobec peska zbada v očeh

drobec stekla reže v kosteh

drobec laži seže v srce.

Bežen pogled ne pozabijo oči

bežen dotik ne izbriše sledi

bežen zvok zapomniš si.

Bežno stopaš in iščeš,

drobno stiskaš listje

bežno ga pogledaš,začutiš,povonjaš

in odvržeš.

Dovolj ni le pogled

dovolj ni le hoja po stezi

išče več,hoče več,

da le drobec ni v očeh in

ščemenje

bežnega dotika.

Ob žgočem soncu prija led

telo zahteva vodo

naj stopi in skorjo trdo kot oreh razbije!

                                                                             Tadeja 

Tadeja Ošaben