Pozdravljen Gnu,

saj ni tako slabo;), sedaj si vzemi še nekaj časa in zloži vse pesmi v neko zaporedje (po lastnem okusu). Vse se da, le nekaj časa rabiš. :)

Morda bo šlo tebi hitreje, sama sem zabila že nekaj ur v svoje zbirke, ki pa še dolgo ne bojo tip top. Aja, link http://www.pesem.si/ivankakostantino/zbirke

En problemček ostaja, vsako novo pesem moram poravnat v abecedni vrstni red (tako sem se odločila, le pri hakujih grem po številkah.)

Veselo na delo, ki naj ti gre hitro do rok.

Lp, Lea

Pozdravljen.

Nisem se še poglabljala v postavitev tvojih pesmi, a nekoč sem "dobila navodilo" :), da je zbirka v resnici ena daljša pesem. Tako kot v pesmi, naj ritem teme, naj tematike tekoče preskakujejo, tečejo. Zato tudi so posamezni cikli. Zdaj eni najprej začnejo s cikli in potem dajejo pesmi noter, drugi obratno, imajo pesmi in jih potem kot puzle sestavljajo skupaj.
Vsekakor se mi pa zdi, da zbirka ne sme bit le naključje, ampak more tako kot pri pesmi stati vse na svojem mestu, ker ko je v knjižni obliki, je ne moremo več spreminjati. :) hehe
In če so vse odločitve premišljene (z zadovoljnostjo in prepoznavanjem, čutenjem svojega izraza), se tudi kasneje (ko bi itak kakšne stvari še zmeraj spremenili), se mi zdi, lažje vračamo k knjigi, ki je odraz enega kosa našega življenja.

Gnu, se bom pa vsekakor še poglobila v tvojo zbirko! :)
Čestitke, ker si se lotil!
Jaz skoraj vedno znorim ob gledanju in prekladanju svojih pesmi, da na koncu še besed ne znam spravit iz svoje glave. :))

lp S.

Lea in Serigala,

obema hvala za komentar in nasvete.

Ja v resnici sem se lotil postavljanja dveh sklopov, ki nastajata iz materiala, ki pač je. Morda res bo treba ša kaj dopisat vmes, kjer so luknje :) Uh, knjižna oblika, podstavke za lončke že imamo :) 

Vseskupaj je šele nekje na stopnji selekcije in formacije. Najprej izbiram pesmi, jih nato razvrščam, nazadnje pa ven mečem. Problem je ta, da jih je preveč, in ne vem več sploh kaj vse sem pisaril. In problem bo čedalje večji s časom, kot kaže, ne manjši. Zato sem se sploh lotil tega prekladanja.

P.S. Serigala : Naj  med vrsticami pričakujem vzhod kake nove zvezde ali planeta ;)

P.S. Lea : Bom malce prelistal tvojo zbirko :)

NZ, gnu

Tudi sama se trudim sortirat iz ogromne količine, ker se zavedam, da bo sčasoma še večja. Trenutno sem izbrala podčrtanke in par ostalih, ki sem jih naključno "našla". Šele, ko bom imela nekje sortirane, jih bom lahko večkrat prebrala in sestavila nekaj podobnega zbirki. Verjetno bom tudi sama prisiljena napisati še kakšno "mašilo" za luknje.

Bom vesela, če prelistaš, morda kaj pripomniš;)

No, saj bo sčasoma šlo:)

Lp, Lea

Lea,

za pregled tvojih zbirk bi si moral vzeti dopust ;)

Hiša ob potoku lepo napreduje. To bo roman pisan v poeziji.

Zaznave so super, veljalo bi jih urediti morda kako drugače kot po abecedi (tematsko?).

Da ne govorim o tvoji skorajda legendarni zbirki haikujev ;) Morda bi lahko uredili nekakšno glasovanje, da bi iz tvojih podčrtanih haikujev izbrali obvladljivo zbirko recimo dvajsetih najnaj. 

Uh, še dobro, da imam samo 120 pesmi za presortirat ;)

lp, gnu

Sortiranje, da.
Samo da to sortiranje ne postane preveč zagreto. V smislu da vse, kar sem napisal, stlačim v zbirko. Oz. da moram vse porabiti. Kar ni nujno res. Tako kot pri pesmi, kjer vstavljamo noter verze, kjer bi pesem, tudi če jih črtamo, zelo lepo oz. lepše zafukncionirala. :)

Problem je ja, ko maš preveč stvari! :))
Jst se zelo težko znajdem med vsemi papirji, pa na koncu niti nimam občutka, kako naj bi vsa stvar sploh izgledala v resnični obliki. :) Če pridemo kdaj do nje... :)

gnu, bomo še dolgo čakali se mi zdi ;))

p.s. že dolgo me nisi povabu na ples ;D hehehe (oz. jaz tebe :D )

lp S.

Gnu,

hvala:):).

Se popolnoma strinjam, najprej glede dopusta;)))

Hiške imam namen nadaljevati, morda bom prav zanje reskirala nekaj cvenka in jih izdala (seveda šele, ko bo dovolj daleč).

Zaznave, vanje bi rada najprej še nekaj vložila, potem nekaj vrgla ven in šele nato razvrstila. Verjetno bo dobila zbirka nov naslov. Razmišljam o Dnevi in noči ali še bolje Medčasje.

Glede haikujev imaš dobro idejo, do takrat bodo oštevilčeni počakali.

Sama imam več kot 600 objav (razvrstila sem jih le majhen del (večinoma podčrtanke, čeprav nisem prepričana, da vse). Le nekaj morda 10 je takih, ki mi veliko pomenijo, kljub temu, da so zelo slabe. 2 sta se vrinili pomotoma, ko bo čas jih vržem ven.

Seveda ne mislim, da bo vse zagledalo luč sveta v knjižni obliki. Bolj verjetno, da nič. Je pa lepo sanjat, razvrščat;))

Lp, Lea 

Pozdrav vsem tukaj,

zanimive debate odpirate. Naj pristavim svoj lonček.

Sama sem za zdaj svoje tu objavljene pesmi razvrstila v enajst (!) zbirk - lahko pogledate na moji strani, sem jih tudi opremila s fotkami. :))

http://www.pesem.si/kerstin/zbirke

Vsaj ena me še čaka. To je tista, ki se da najmanj razpredalčkati, ker so v njej pesmi v totalnem prostem verzu, pa tudi tiste, ki so neka mešanica med prostim verzom in formo, pa še kaj tretjega.

Jaz tu nisem oklevala: v posamezno zbirko sem dala vse pripadajoče pesmi. Npr. v BAJŽE vse bajže. V BRAHKE vse brahke in druge kratke oblike. ... To je vendarle temelj. Da jih združiš po osnovi. Šele potem greš na vsebino, na tematiko, šele potem začneš iskati niti in jih prepletati v preprogo, iz katere boš izrezal zbirko. :)

Je pa seveda težko, če je v posamezni zbirki tako ogromna količina pesmi. V mojih zbirkah je bolj malo pesmi; najširša bo ta, ki še ni izdelana. Lotila se je bom tako, da jo bom ustvarila (izločila bom tiste avtsajderke, ki res ne bojo sodile noter, in jim dala svoj predal), nato pa drugi korak: razdelitev po kakovosti. Tako priporočam tudi drugim.

Ko imamo že dvakrat presejano zbirko (torej po žanru in/ali vsebini in po kakovosti), se lotimo notranje homogenosti, povezanosti med pesmimi. To je morda najtežji del.

Vendar bi ob tem opozorila na nekaj pomembnega. Opažam, da zadnje čase - tudi uredniki raznih revij in založb - zelo forsirajo (kot omenja že Serigala) pesniško zbirko kot "roman", torej kot zbirko, v kateri vse pesmi tvorijo skupno zgodbo.

Če se že pred pesnjenjem nismo tako odločili, bo to zelo težko.

Hkrati lahko to postane preveč homogeno, monotono.

Po tretji strani pa - zakaj bi sploh šli tako daleč (da je vsa pesniška zbirka "ena pesem")? Na to se vežeta zlasti proza in dramatika (izjema so npr. kratke zgodbe). Poezija je bila vedno nad tem. Poezija je bila - ne sestavljanka, temveč mozaik. Za katerega ni nujno, da ti na koncu izriše jasno in enotno podobo. Nasprotno, včasih je bolje, da je čim bolj pisan!

Ne razumite me narobe. Seveda ne mislim, da bi pesniška zbirka lahko in smela teči tako, da bi bili najprej trije haikuji, nato dva prosta verza, nato en sonet in nato ena grafitnica, pa še po vsebini bi vse preskakovalo. Bog ne daj! - Ampak zdajle sem opisala drugo skrajnost. Prva pa je tista - pretirana homogenost zbirke. Prava pot je, kot običajno, nekje vmes.

Marsikdaj se pesniške zbirke itak znotraj sebe delijo na poglavja ali sklope. Pri tem pa JE pomembno: da so poglavja homogena; in da si sklopi sledijo v nekem smislu. Ni nujno, da je bralcu tisti smisel na prvo žogo jasen, na pladnju ponujen. Naj razmisli, zakaj je sosledje takšno, kot je.

Lea,

tebi pa bi iskreno svetovala, da se primarno osredotočiš na svoje haikuje in njim posvetiš več pozornosti in morebitni namen izida, kajti to je tista veja poezije, ki ti daleč najbolj zeleni in cveti.

Lp,

Kerstin

Zanimivi pogledi in razgledi :)

menda je v sestavljanju dobre zbrke ravno toliko kot v sestavljanju dobre pesmi. Tempiranje, vsebina, povezanost, pavze..

Jaz sicer o podiranju drevja ne razmišljam, je pa papir obstojnejši od večine drugih sodobnejših formatov. Le za sodobna črnila nisem prepričan :)

P.S. Serigala - čakam na primerno muziko ali ropotanje :)

Kerstin, daljša pesem (če je fajn napisana) ne more ostati homogena. :) Tudi sama nisem mislila v smislu romana ali dramatike, ker to poezija ni. Gre se za neko vodenje preskoka iz pesmi v pesem, tako kot je pri kiticah.

Če v enem sklopu govoriš o ljubezni, verjetno ne gre noter ena pesem o ljubezni, ena o tehnologiji in ena o shizofreniji. Govorim o temah v grobem. Rdečo nit zmeraj lahko najdeš, odvisno kako prepletaš stvari med sabo.

Ker če si knjigo predstavljam kot nastop, kot performance... vse dogajanje more teči povezano, četudi z neko formo v grobem. Ker potem (s)teče. Pa tudi če je rdeča nit, nerdeča nit. Tako kot smo mi enkrat naredili na šoli literarni dogodek z imenom nerdeča nit, ker med poezijo nastopajočih nismo našli neke skupne točke. Ampak smo potem to nepovezanost vseeno povezali z ostalim dogajanjem. Z lučjo, z glasbo...
In nam je s temi pavzami glasbe in dodajanji luči publika lahko sledila. Nismo je pa za rokico peljali skozi celoten performance. Pustili smo dihati njih in predvsem nas same.
Zato se mi zdijo te pavze tako zanimive. Ker se na njih hitro pozabi.

Zanimiv bi bil tudi poskus, kjer bi (kot si Kerstin omenila) vse pesmi tvorile skupno zgodbo. Kot nekakšen Krst pri Savici, vendar še bolj razdrobljen, še več pavz za elan. Na nek način združenje "romana in poezije". Zakaj pa ne.
Tako kot se mi zdijo zanimivi poskusi nekaterih Zalkinih pesmi. Kjer je v poezijo super vnesla delčke dramatike in njene dramatičnosti.

Treba je grebsti po zemlji. :))

Uff. :)
Ja, krivuljasta meja. :D
Z veliko mere intuicije. :)

In zdaj utihnem. hehe

lp S.

P.s. gnu:  http://www.youtube.com/watch?v=D1ZYhVpdXbQ  :))

Kerstin,

zanimive zbirke, nekaterim zelo ustreza druženje na osnovi oblike, drugim tematika (kosolet).

In naj ti tu povem : tvoja pesem

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/9497/kosolet_-_rojstvo

me je prepričala, da sem se spoštljivo pridružil pesem.si. Atmosfera in izbira besed sta me dobesedno podrla na stol za računalnik :)

p.s. Serigala : se vrti :=)

Hvala, gnu, v čast mi je.

:)

Ja, Serigala, saj ravno to sem napisala - ne moreš preskakovati po vsebini (in tudi po formi ni dobro, mora biti res močna vsebina, enotnost zadaj, da to prenese). In tudi to, ko praviš, o performensu, o rdeči niti - sem zapisala: Marsikdaj se pesniške zbirke itak znotraj sebe delijo na poglavja ali sklope. Pri tem pa JE pomembno: da so poglavja homogena; in da si sklopi sledijo v nekem smislu.

Ravno to omogoča potem performens, kot ga omenjaš in opišeš. Da se pa seveda tudi drugače (kot praviš: nerdeča nit :)).

No, primer, kjer je za moje mnenje vsebina dovolj nadvladala obliko, je ravno cikel Kosolet, ki vsebuje tako popolno formo kot bolj proste pesmi, in tudi tiste v formi niso vedno v istem ritmu in rimi.

Kadar je poudarek v besedilu na vsebini, na zgodbi, čeprav obskurni in metaforizirani - jo raje berem kot prozo. :)) No, to je zelo ohlapno mnenje; nekoč sem naletela na eno tako zbirko, prav mučno se je bilo prebijati skozi verze, mnogo raje bi brala v nevezani besedi; na misel pa mi pride tudi McCarthyjeva CESTA (roman), ki sem jo po nekaj deset straneh odložila, ker mi je delovala kot pesem - a za pesem seveda občutno predolga. :)

Ampak s tem zadnjim odstavkom sem se že oddaljila od teme te debate.

Lp,

Kerstin

Kerstin,

hvala za nasvet glede haikujev. V resnici mi največ pomenijo. Čisto mogoče, da se bom s to (virtualno) zbirko še veliko ukvarjala (sebi v veselje). Vendar, če razmišljam naprej, koga bi sploh zanimali. Otroke zanimajo predvsem moji spomini.

Kolikor sledim je v našem prostoru zelo majhno zanimamje za haikuje, posebno klasične.

Nekega dne sem sorodnici, ki rada bere, omenila haiku, pa me je debelo pogledala in vprašala, kaj to je.

 Sedaj imam lepe možnosti, da tu na forumu urejam in ponovno urejam svoje zbirke. Ob tem mi ne more nihče vzeti veselja.

Glede papirja, ja, veliko obstojnejši je od neta, vendar tudi veliko dražji. ( Seveda nimam točnih podatkov o ceni.)

Lp, Lea

Lea, kaj moremo, kakovost pač ni nujno nekaj, kar bi zanimalo in pritegnilo (naj)širši krog ljudi. Tako je tudi v glasbi in drugih umetnostih.

Verjamem, da marsikdo ne ve niti, kaj sploh je haiku. A to je njegova ovira, ne tvoja. :)

Pred kratkim sem nekje prebrala misel: če bi pisal za druge, za to, da bo moje delo všeč drugim, sploh ne bi začel.

Vedno pa se najdejo ljudje, ki v tvojem delu (govorim na splošno) najdejo, uvidijo, prepoznajo kakovost. Žal so ti ljudje le redko tisti v naši neposredni bližini.

Bodi lepo,

Kerstin

Kerstin, najprej okrog tvojih zbirk, zanimive, skratka lepo:). Čestitam:).

Hvala za lepe besede:)

Danes je veliko bolje. Ne, seveda ne, haikuji niso v tej noči pridobili niti na spoznavnosti niti na branosti:). Le burja je potegnila in razpihala težak zrak in Lea vidi vse bolj svetlo:)

Lp, Lea:)

Morda pa je zbirko treba najprej napisat, dat naslove, nato pa se lotit verzov :)

P.S.S.T. : http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/52575/povabilo_na_ples_ii

Grem na otvoritveno vprašanje (zbirka ali zbrka ...)

  ZBIRKA!

 :)

  pa še to, če nekdo določi pravila za svojo zbirko, je ta lahko za nekoga, ki o teh pravilih nič ne ve, tudi zbrka.

  Ampak človek je šef sam sebi, vsaj moral bi biti, saj nismo ovce.

  Kaj je pomembno? Volja, odločitev in samozaupanje.

  To.

  LP, lidija

Hojla!

Mislim, da je najlažje, da narediš eno zbirko, in vse kar ti ostane vtakneš v zbrko ... :))))

http://www.pesem.si/cefizelj/zbirke

Lp, C.

Super, Cefizelj!

 Sem se še malo narežala zraven ...

 :)

  LP, L

Cefizelj, demonska zbrka 

Lidija - hvala za I :)

Ker sem čredna žival, sem tudi jaz dodal slikce. Zdaj bodo zbrke še lepše!