Moja omama ...
Kdaj prišel bo dan, ko se mi boš pridružil?
Ne maram, ne zmorem več tavati sama ...
Kdaj v mojo mi svojo dlan boš položil?
Kmalu ne bo več dovolj le tvoja rama ...
Kje tvoja bo pot hodila, korak tvoj odmeval?
V mojih sobanah živi le neznosna praznina ...
Da ne bi obraz brez sija oči tako sameval,
boš kdaj uvidel, kako me razjeda bolečina,
ko spomnim se dne, ko si me kruto odslovil,
ko rekel si mi, da nič ne bo z nama?
Prijatelj predragi, boš sploh kdaj ugotovil,
da te ljubim neskončno, da si moja omama?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ...Anja...
- 03. 05. 2008 ob 16:15
- Prebrano 587 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 215
