Potujem po svetu
iščem svoj dan,
predajam se grehu
miru ne poznam.

Praznino občutim,
ko sem sama s seboj
ljubezen zaslutim,
ko plešem s teboj.

A branim se in skrivam pred tvojo bližino,
še vedno negujem to staro bolečino.
Predajam se trenutkom, ki jih več ni,
ne znam se zbuditi in odpreti oči.

Spretno se skrivam,
vsak dan bežim,
na videz počivam
a močno krvavim.

Rana je stara
a še vedno skeli,
čas ne pomaga
vedno bolj me boli.

A branim se in bežim stran od svojih oči,
še vedno ne spoznam kje sreča živi.
Še vedno se predajam samoti noči,
ne znam se zbuditi in odpreti oči.

Mirica