lahkotno si na ustnice nanesem Estée Lauder
ko zaslišim trkanje pričakovanja
rožnat odtenek se prenese pod stopnice
in vzpenjam se nadstropje višje
odvržem plašč
ostanke negotovih misli bi najraje stresla v smetnjak
naslonim se na bel podboj
zdrsnem vanj
ko se odpreš
z žlico v roki vprašaš
boš sladkor ali čaj
zveni čudovito
dlani so premražene, ko sedem za mizo
oboje, in še parmezan
in pred nama zaigra na črno bele tipke sočen jabolčni zavitek
s sokom treh limon
goltava ga
drhtijo kolena
prerasem v nedoločeno tišino
toplina žemelj grizlja moja ramena
zadiši s kuhinjskega pulta
vonj babičinega vrta
moja bo modra
primem jo, vroča
in srebam skodelico
drhtijo kolena
razraščam se v nedoločeno tišino
ko brbotam
odpiram vitrino
s prozorno tekočino
pekočina potuje po požiralniku
in nasmeh mežika
drhtijo kolena
zaplet najine zgodbe sega
z žametnimi krili na jogurtov planet

sheeba