posrkal te je klic dolžnosti
preživela si dobe imperijev
vodila si nepremagljive vojske
gradila si čudesa sveta
okoli prsta si vrtela galaksije
v majhno črno škatlo
si stlačila vse vesolje
živela si svoja virtualna življenja
nič več se nisva bosa sprehajala
po cvetličnih travnikih
srečevala sva se samo še
na bojiščih traviana
nekje na tajvanskem serverju
ob zadnjem obisku realnosti
si mi s steklenimi očmi
namenila le bežen poljub
postala si legenda medmrežja
odložila si svoje izčrpano telo
na pokopališče resničnosti.
postavil sem ti
črn marmornat spomenik
brez tvojega imena
vklesan je le napis
p l a y s t a t i o n 3
Poslano:
24. 07. 2011 ob 17:41
Spremenjeno:
01. 01. 2013 ob 23:14
Morda se niti ne zavedamo in second life postane first life (če sem prav zapisala) ali pa enostavno ni bilo second lifa, ampak le first in takrat je spoznanje ali pa realnost nerealnega še kako prizemljena. Upam, da sem bila razumljiva, ker se včasih besede zbirajo v kapljicah in se tu pa tam kakšna razblini, še preden doseže dno, papir ali ekran:).
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!