oblaček Nagajček se z Bliskom igra
vriska in poje, rogovili za dva
Sonce se skrije, Temo predrami
jezna je Burja z Grmenjem na rami
 
zabrunda, zapiha, razkuštra bregove
prikliče Nevihto, v dolino zaplove
čez strehe se žene in mavrične kraje
pleše z drevesi, ki ima jih najraje
 
okna zapirajo prestrašene veke
ulice slačijo mokre obleke
na praznem križišču svetilka mežika
z očmi se rumenih dežnikov dotika
 
hitijo koraki, ne želijo ostati
potapljajo v lužice se norčavi podplati
Nevihta je strašna, z vato prekrita
z odprtimi usti nisem še sita
 
a trebušček se polni, smešno zalit
okrogel, nabrekel kot satelit
Nevihta utrujena v Luno se stisne
Sonce mestu poljubček pritisne
 

sheeba