Glavo ti položim na mehko blazino,
Svetle lase, ti razprostem,
Kot žarke….
in ti si moje modro sonce,
Na beli blazini s svetlimi žarki.
Globino deževnega neba,
Ujeto v tvojih očeh, vzamem
In naslikam modro morje,
V katerega stresem vso sol tvojih solza.
Morje, tisto, ki čuva bolečino včerajšnjega dne.
Morje, tisto, ki ljubi telo, ki mu ga ponujaš v objem.
V bolečini solza plavajo male ribice,
Hraneč se z bolečino večera,
Ki je podelila lesk tvojim očem.
Danes in jutri pa bo le
Tisti prelepi, topli lesk v očeh,
Tolmun neskončne globine,
Kamor se potaplja moja utrujena duša,
Da si izliže rane udarcev
Preteklega dneva.
Mehka, bela blazina,
Modro sonce
In svetli žarki tvojih las,
… slika mojih oči ranega jutra.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brainstormer
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!