Iz sanj večnosti ti nežno prebudim misel

In jo, kot belo čipko,  položim tja,

Na rumeno žitno polje,

Med bogato klasje sadov včerajšnjega dne.

Kruh zamesim in spečem iz te,

še od spanja tople misli ter

Rumenega žita, ki je vpilo bogastvo  Srca,

Zemlje, Vode in Modrega Neba.

Pridi, razlomi ta kruh

In ga užij z menoj kot hostijo ljubezni.

Izgubljena midva sredi polja,

A blagoslovljena v neskončnem prostranstvu

najinega sveta.

Brainstormer