tvoja ladja je šla na limanice,
v podkožju se svetijo ličinke!
cela kohorta sivih trobent ti
mehča bronaste boke, v osrčju

noči se spakuje migetalkar: oči
ima iz lisičjega medu, hrbtenico
mu boža konj, za vratom ima sol.
zdi se ti zelo lep, zelo kronski.

ko se ga dotakneš s črno grivo,
splahni v kolobar, v nov kuloar,
kjer si ušesa natre z bolečino,

se zažre v kamen spotike, zapoje
tiho o turbinah, o svoji malini,
dokler si ga ne zazidaš v oči.

Dani Bedrač