V gozdu s soborci tabor smo zgradili,
da v njem noge bi spočili.
Dolga naporna pot za nami je,
marsikomu od utrujenosti blede se.

Na straži ves premražen stojim,
utrujen, premražen a pogumno stojim.
K sebi stiskam ščit in meč,
z njim sovrage podim preč.

Nestrpno vsi čakamo povelje,
da jih preženemo iz naše zemlje.
Njih ki nas ogrožajo, zemljo kradejo.
Da z njihovimi glavami mejo okrasimo.

Adriano Trnovšek