Vse življenje,

sem lice gospodi nastavljal..

Da nekdo po njem je udarjal..

Vse dni,

do zadnje kaplje krvi...

Si v glavi ustvarjal si skrbi...

Vsa leta,

za druge trdo sem garal...

Da lahko sem kaj v usta dal...

Zdaj vse bo drugače...

Ko pokončno bom vstal...

Dolgo več ne bom nihče...

Zdaj po mizi bom udaril...

Zbral bom vse sotrpine...

Da suženjstvo šlo bo med spomine...

Adriano Trnovšek