Pozdravljena, Hope, tvoja nova pesem mi je zelo blizu in se me je dotaknila. Zariše notranje (skoraj neodvisno od zunanjega) doživljanje nezmožnosti spregovoriti / biti slišan. Predlagala bi ti le par spremembic:

.. se usedale in vstajale..

... si dovolile besede in jih jemale ... mislim, da bi bilo dobro, če besedo besede v tem verzu zamenjaš, saj že od začetka pesmi govoriš o njih - razmisli, kaj si dovolijo besede - morda zvoke, ... ?

Lep pesniški pozdrav,

Ana

Dobrto jutro Ana

Prav imaš, preveč poudarjam besede, tudi sama zdaj vidim da res.Sem popravila, ker zvoki so ravno pravi. Kot da hočem napisat in se vedno ustavim na istem.Hvala ti za tvojo pomoč,

lep pozdrav Ana

hope

Čestitke Irena,
za pesem po mojem okusu!

Ja, velikokrat se skašljamo, našpukamo, odpremo ventile, prezračimo lonce in kotličke, dvignemo pokrove in spustimo paro na plan. A zaman. Je pa občutek blagodejen pri izpihovanju, četudi so na drugi strani ušesa zalita z voskom, vseeno nam je lažje. No, to je le misel, kako vidim jaz napisano, seveda se lahko obrne na ražnju tudi na drug način, pesnik položi na žar, bralec obrača:))).lp, ajda 

Tale mi je pa res res všeč! Kadar berem prozo, berem predvsem postmodernistične kratke zgodbe in ta pesem me napolni z istim občutkom kot kakšna Carverjeva kratka zgodba in Carver je meni največji mojster. :)

Sem brez besed, saj veš, zakaj...   :)Lp, Ob potoku

Svit, ajda, Lucija Lotus,  Ob potoku

Hvala Vam, me veseli da vam je pesem všeč. Tudi jaz se veliko naučim od branja vaših pesmi.

Lucija, tebi pa čestitke enako.

Vsem vam želim lepo nedeljsko popoldne.

Lp, hope