Z odraslo sinovsko roko
mi pišeš v srce drobne, otroške note svoje preteklosti.
Z razumevajočo sinovsko roko
mi brišeš počečkane, zmedene stene moje sedanjosti.
Z varno sinovsko roko
mi odklepaš vrata za prehode tvoje prihodnosti.
Življenje zori v blagoslov:
komaj zrelo jabolko na komaj sušečem se drevesu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!