nesrečne barve
besed
pravkar ste zagledali
njihovo glasbo
prvič okušali
z brbončicami
tujega jezika
v oči zasadili
enako
na tisoče let modro
nebo
brez kalupov
enako
skozi eone
zorano polje
otroških upov
in rastočih čeveljcev
sedmi čuti
morda
kot učitelji karaok
spregledajo
pokončno hojo
partitur
brez hrbtenice
samo
da dojamejo
videnje skomin
da ujamejo
tvoj pogled
ki v spomin
zariše
tisto nevidno sled
v nesrečne
barve besed
Poslano:
10. 07. 2011 ob 02:14
Spremenjeno:
10. 07. 2011 ob 11:53
Jur,
pesem je kar solidna, morda tematsko nekoliko premalo angažirana (ampak vsakemu svoje in tudi takšna poezija je dobra). Moti me zgolj ena stvar - v prvi kitici zapišeš njih glasbo in to se mi zdi za odtenek preveč starinsko in izumetičeno.
Lp,
Lucija
Lepo narisana pesem. LP, ob potoku
Lucija hvala.
Kar te je motilo sem popravil. In še nekaj drugih malenkosti.
Kar se angažiranosti tiče sem tokrat
naredil en kroki impresij brez visoko
letečih ciljev. Majhno risbico, kot je to
zaznala ob potoku. Hvala tudi tebi.
lp
JUR
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!