Šlo je zlato tele
skozi obljubljeno deželo.
Veliko, bleščeče zlato tele.
Vse sonce je posrkalo v svojo bleščavo.
Bleščeče razbeljeno,
kruto sijoče
je zaslepilo oči in izsušilo solze.
Vse je postalo prah:
pisani metulji, svilena trava,
valujoči gozdovi,
zlomljene peruti, obeljene kosti,
zadnje kaplje dežja.

Poslednja karavana
se vleče za zlatim teletom.
Prah se dviga pod bosimi nogami,
seda v dno oči,
se meša v zadnjo kapljo razuma,
pokriva nova in nova posušena trupla.
Karavana se plazi
po rokah in kolenih
za zlatim teletom
po prahu,
po črni obali črnega morja.
Za zlatim teletom
iz obljubljene dežele
v nič.

daya