Še vedno je trava zelena.
Čeprav so veje gole, prazne,
vse listje zgrabljeno je v kot,
le kriki vran čez polja so povsod,
jesenske ure tople so, prijazne
ko v kotu vrta sončnica rumena.

Jaz pa sem lahka, plešem v sanjah,
na dneve mislim, ki so mimo,
in druge čakam, svetle, nežne.
Pod nebom ptice so ubežne,
že vse pripravlja se na zimo
in megla se gosti v kotanjah.

daya