Praviš, da ljubezen je skrivnostna sila,

ki  vodi skozi skrivnosti spomina

in nikdar ne ponikne,

čeprav se nam mogoče kdaj zazdi,

da jo več ni.

Vedno znova,

ko se ti  podoba njegova v duši zrcali

in ti zariše pesmico izbrano,

si zopet sredi nebes.

A vse je samo obljuba.

Ne verjemi, ne upaj,

da kdaj se bo vdal tej tvoji ljubezni.

Vse kar nosi s seboj,

so le tvoji spomini, smehljaji,

ki podarila si mu jih.

On je le prazna lupina,

polna bolečine,

ki potrebuje tvoje objeme,

da zapolni praznino vseh teh let.

Ne predaj se mu,

četudi ponuja ti raj nebes.

Ne zaupaj njegovi skrivnostni temi.

Bodi močna.

Ostani izven dosega njegovih moči.

Ljubi ga le skozi modrino neba,

na daljavo in skozi pajčolan.

Maateja