Stojiva si nasproti,

kot popolna tujca.

"Kdo si?"

Me sprašuje tvoj pogled.

"Kdo si ti?"

Ti odgovarja moj izraz.

Strmiva v portreta,

ki ju je narisala najina domišljija,

ko se je še opajala

v prefinjenem vonju parfuma.

Vonja ni več.

Vsega je vsrkala s potom prepojena

trda skorja, ki kar hrusta pod dotikom.

"Zakaj mi delaš to?"

je tvoje drugo vprašanje

 in moj odgovor:

"Nemogoč si."

"To naj bi bil raj?"

 …………….

O.k. Umirila sem se.

Poslušaj moje srce, ki govori:

Razočarana sem.

Obupana, ranjena, zavrnjena.

Pomagaj mi prosim!

Naj te moja bolečina

ovita v  nesramnost

ne odvrne od mojega bistva;

obidi jo

in me vzemi

ven iz mojega oklepa.

Zmoreš to?

Maateja