Kristali sončnih strelic žvenketajo.

Gravira v zrak se  pernata sled plesa.

Star pes skrit v pesto mlinskega kolesa.

Zobovje škripa, ropota, svet stresa.

Prek cigumosta vranci topotajo.

Bel, židek mrest cedi se med bedresa.

Prastarih so želja skelet drevesa.

Cigani zvezdam slavospev igrajo.

V praznino misli starec se zazira.

V tolmunu jasnica oko odpira.

V bež nebosklon zapičena je ladja.

Neugnana strast vzleti v vis iz ozadja.

Pred sabo vse, kot domine podira.

Do tebe v hipu tisoč milj prejadra.

Tomaž Mahkovic