Ni razlike,ni globine

samo daljava in veter,

ki ponese te med oblake.

Ni obveznosti,da lebdiš v krogu

ni smeri,ki pokaže,da lahko.

Nobenega nikjer,sam si s seboj

edino s čimer srečaš se, so oblaki

mehka sivina,ki vrtinči okoli tebe

nedotakljiv puh .

Trenutek z vsem kar ni prepovedano,

ne uspeš pobegniti,niti z očesom treniti

ukazovalno obvezno je,da z njim

deliš krog,ki ga vrtiš.

Si senca pod  oblaki,

si senca v daljavi

si privlačnost med in v njem.

Imam odprte oči

se vrtim in lebdim

letim visoko nad oblaki.

                                                       Tadeja

Tadeja Ošaben