Hvala Kerstin, marsikdaj bo prišlo prav!:)))

lp, adisa

Hvala Kerstin,

vesela sem tvojih nasvetov :)

Vem, da bom masikdaj pogledala sem.

Lp, Lea

Tudi od mene - hvala! Vedno pride prav!

Lp Miša

Hvala.

Dragocen pripomoček.

Ugotovila sem, da sem marsikaj od tega vedela in ... pozabila.

Lep pozdrav, Niki

Kerstin, tole je pa odličen priročnik, hvala! ;)

Mogoče bi lahko kakšno rekli še o rabi velike začetnice, npr. Ahilova peta in ahilova peta ...

Ali pa o rabi vejic. Pravzaprav me zanima, če obstaja kakšno lažje pravilo za postavljanje le-teh, ker je vseh tistih pravil v SP-ju in SS-u malce preveč :). Sama namreč dostikrat kakšno "spregledam".

Hvala še enkrat in lep pozdravček.

Shiney,

temi, ki ju omenjaš, sta obe tako obširni, da bi ju bilo nesmiselno tlačiti v prejšnji prispevek, ki bo kmalu prestavljen v rubriko Članki - prav tam pa bom objavila tudi "mini priročnik" za temi, ki ju omenjaš, vendar se je pri tem treba zavedati, da posebnih bližnjic ni. Grmada pravil in še kupček izjem in dvojnic za povrh. :)

No, primer, ki ga omenjaš, mimogrede: po SP je pravilno oboje. Sama se v takih primerih nagibam k mali začetnici, razen če je prav zares mišljena peta od Ahila. :) Sicer namreč ne gre za ČIGAVO peto, temveč za KAJ - šibko točko. In ker se ne piše Šibka točka, se ne piše Ahilova peta. Isto velja za Alzheimerjevo >> alzheimerjevo bolezen (ne gre za bolezen, ki bi jo imel neki Alzheimer), Downov >> downov sindrom ipd. primere.

Lp,

Kerstin

... Morala sem vprašati, če je kakšna "bližnjica", ker je pravil res oooogroomno. (mislim na vejico) :) Kaj hočemo, ravno to dela slovenščino tako privlačno in še bolj zanimivo. :)

Hvala za odgovor in lep večer še naprej ;).

Hvala. Zelo poučna snov.

Prosil bi še za malo razlago o veznikih. Kdaj sme biti vejica in kdaj ne.

Tole je res super Kerstin! Sploh zame, ki me te stvari matrajo.

Lp, DUSANN

kerstin, odličen učbenik (žepna izdaja). hvala

mi je več kot potrebno. v kvizu sem dosegel le 320 točk. moje interpunkcije so potrebne punkture.

hvala

Hvala za koristne informacije.

Čisto na kratko (in poenostavljeno) o vejicah pred vezniki:

Pred veliko večino veznikov, sploh pa pred podrednimi, vejico pišemo: ki, ko, ker, da, če (vejica skače, a ne? :), kjer, kamor, koder, kdaj, kadar, kdor, kar, čigar, kdo, kje, kaj, zakaj, čemu, kako, čeprav, kljub temu da (in še jih ni konec!). Priredni, recimo: saj, kajti, zakaj (ni isti kot zakaj iz prejšnjega seznama), namreč, in to, in sicer, tj., ne le - ampak (temveč) tudi itd.
(Vse naštete besede sicer niso pravi vezniki, se pa v tej vlogi uporabljajo. ZAKAJ je npr. lahko vprašalnica (vprašalni prisl. zaimek): Zakaj si tako hitro odšel?, lahko je veznik predmetnega odvisnika (torej podredni): Vprašala sem ga, zakaj je tako hitro odšel., lahko pa je veznik pojasnjevalnega priredja (že rahlo starinski): Hitro je odšel, zakaj naslednji dan je moral zgodaj vstati. (= kajti, saj)

Laže si je zapomniti, pred katerimi vejice NE pišemo:

- pred vezalnimi vezniki IN, TER, PA
- pred ločnimi vezniki ALI, NITI, BODISI, NE


Pred temi vezniki stoji vejica le v dveh primerih:

a) če je v priredje vrinjen odvisnik, t. i. vrinjeni stavek, ali kakšen drug vrivek (pristavek, dostavek, pastavek, izpostavek itd.):
Rekel je, da pride, in odložil slušalko. (da pride = vrinjeni stavek)
Pridi sem, ti, in pospravi tole! (ti = pristavek)

"Vrivki" so od preostalega dela povedi vedno ločeni z vejicama na obeh straneh. Pogosto se pozablja ravno druga:
Moj prijatelj, ki živi v Portorožu me je povabil na obisk.
 

* Treba je ločiti med ločnim ALI in med podrednim ALI:
+ Pridi sem ali pa bo joj! (ali prideš sem ali pa bo joj - ločno priredje)
+ Vprašal me je, ali nocoj pridem. (koga ali kaj me je vprašal - ali nocoj pridem - predmetni odvisnik)

* Treba je ločiti med vezalnim PA in protivnim PA:
+ Vezalni PA se v knjižnem jeziku redkeje uporablja: Jem kruh pa sir. Kupi mleko pa kavo.

+ Če PA TUDI pomeni IN TUDI, vejice ne pišemo:
Priznal je krivdo pa tudi opravičil se je.
Večinoma gre pri PA TUDI ravno za vezalni pomen (vejice ni), protivni pa precej redkeje, npr.:
Lepa je bila, pa tudi muhasta. (= vendar tudi)

+ Protivni PA: Poklicali smo na to številko, pa se ni nihče javil. (PA lahko nadomestimo z drugimi protivnimi vezniki: a, toda, ampak, vendar.)

Ena od zelo pogostih "pozabljenih" vejic je za nagovorom ali pred zvalnikom:
Pozdravljen, Jure.
Bravo, Tomaž!
Dobrodošla, Sonja.
Hej, ti!

b) če prideta na kup priredni in podredni veznik: Deževalo je, in ker je bila pot še dolga, sem raje poklicala taksi.

* Če prideta na kup dva podredna veznika, pišemo vejico le pred prvim:
Rekel je, da če nimam časa, lahko pride pozneje. (ne pa: Rekel je, da, če ...)

Tole je bilo na kratko. :)

Lp,

Kerstin
 

Hvala, Kerstin,

kar nekaj časa sem že preživela, ob prebiranju tvojih nasvetov. Mislim, da si jih počasi vtiskam v sive celice.

Tudi tokrat je zanimva tema, za enkrat sem samo prebrala, seveda pridem še naokoli. Verjamem, da bom z vzstrajnostjo nabrala nekaj znanja.

Lp, Lea