Drobem popravek začetka in naslov.

Laž

deklica vadi vzmik
kakijeva veja se ji zdi
primerna zamenjava
za drog iz šolske telovadnice

dobro ji gre
vidi se že na olimpijskih igrah
z zlatom okrog vratu

resk
mala telovadka obsedi                            
s cvetočo vejo v naročju

staršem se zlaže
sosedova Ivanka je bila

bratec pritrdi njeni zgodbi
res je bila Ivanka

oče stopi do soseda
domov se vrne otožen
molčeč

ne kazen
boli njegov pogled 

Zaenkrat tako.

Lp, Lea 

Laž

deklica vadi vzmik

kakijeva veja se ji zdi
primerna zamenjava
za drog iz šolske telovadnice

vidi se že na olimpijskih igrah
z zlatom okrog vratu/ z medaljo okrog vratu ali samo z zlato medaljo

resk
mala telovadka obsedi                            
s cvetočo vejo v naročju

staršem se zlaže
sosedova Ivanka je bila

bratec pritrdi njeni zgodbi
res je bila Ivanka

oče stopi do soseda
domov se vrne otožen
molčeč

ne kazen
boli njegov pogled 

(dva zares drobna popravka, vendar me še vedno nekaj moti)

LP, Lea

Na kratko, zgodilo se je 1964 leta. V Tokiju so bile olimpijske igre, na konju z ročaji je blestel naš Miro Cerar. Osvojil je zlato medaljo in čez noč postal naš idol. Posnetke z iger (ne verjamem, da je šlo za direktne prenose) smo gledali pri sosedovih, ki so takrat edini v vasi imeli televizijski sprejemnik.

Seveda smo si želeli vaditi in seveda oditi na naslednjo olimpijado. Radi bi vadili na konju z ročaji, ga ni bilo niti v dvorani zadružnega doma, ki je bila šolska telovadnica. Zato smo v naravi iskali primerna drevesa in veje so nam pomenile priročna telovadna orodja (drogove). 

Morda:

Laž

v sadovnjaku
na kakijevem drevesu
deklica vadi vzmik

sanja
o olimpijskih igrah
o zmagi
o zlatu

resk
mala telovadka obsedi                            
s cvetočo vejo v naročju

staršem se zlaže
sosedova Ivanka je bila
bratec pritrdi njeni zgodbi
res je bila Ivanka

oče stopi do soseda
domov se vrne otožen
molčeč

ne kazen
boli njegov pogled 

Lp, Lea

p.s.: morda:

deklica vadi vzmik

sanja 
o olimpijskem zlatu

resk
mala telovadka obsedi                            
s cvetočo kakijevo vejo 
v naročju

(še vedno imam težave s prvim verzom ... prej ali slej najdem ;) prave besede ... saj se ne mudi). 

Mislim, da je prvi poiskus veliko boljši,

Če se odpovem cvetoča (saj je bila cvetoča, a kakijevi cvetovi so dokaj neizraziti)

Laž

v sadovnjaku
deklica vadi vzmik

sanja 
o olimpijskih igrah
o zmagi
o zlatu

resk
mala telovadka obsedi                            
s kakijevo vejo v naročju

staršem se zlaže
sosedova Ivanka je bila
bratec pritrdi njeni zgodbi
res je bila Ivanka

oče stopi do soseda
domov se vrne otožen
molčeč

ne kazen
boli njegov pogled 

Za lažje branje :)

Lp, Lea

verjetno bi bilo dobro brisati v sadovnjaku

Morda bi šlo bolje:

Laž

deklica v sadovnjaku
vadi vzmik

sanja 
o olimpijskih igrah
o zmagi
o zlatu

resk
mala telovadka obsedi                            
s cvetočo vejo kakija 
v naročju

staršem se zlaže
sosedova Ivanka je bila
bratec pritrdi njeni zgodbi
res je bila Ivanka

oče stopi do soseda
domov se vrne otožen
molčeč

ne kazen
boli njegov pogled 

Ko berem me moti začetek pesmi, ne začutim pravega ritma. Morda bo zdaj bolje. Grem brat.

Hvala!

Lp, Lea

Laž

deklica vadi vzmik

sanja 
o olimpijskih igrah
o zmagi
o zlatu

resk
mala telovadka obsedi                            
s kakijevo vejo v naročju

staršem se zlaže
sosedova Ivanka je bila
bratec pritrdi njeni zgodbi
res je bila Ivanka

oče stopi do soseda
domov se vrne otožen
molčeč

ne kazen
boli njegov pogled

hm, ?

Lp, Lea 

nadobudna telovadka

Zlato jabolko

deklica vadi vzmik

sanja 
o olimpijskih igrah
o zmagi
o zlatu

resk
nadobudna telovadka obsedi                            
s kakijevo vejo v naročju

staršem se zlaže
sosedova Ivanka je bila
bratec pritrdi njeni zgodbi
res je bila Ivanka

oče stopi do soseda
domov se vrne otožen
molčeč

ne kazen
boli njegov pogled

Morda bo zdaj manj "plešasta"? Poskus po nočnem delu. Se vrnem brat in razmiljat, če je to to. :)

Lp, Lea

Mislim, da bo naslov "japonka*", gre za narečno poimenovanje kakija, zlatega jabolka.

ko najdem čas napišem, popravim in nekajkrat preberem, a mislim, da je to to.

LP, Lea

Japonka*

 deklica vadi vzmik

 sanja 
 o olimpijskih igrah
 o zmagi
 o zlatu

 resk
 nadobudna telovadka obsedi                            
 s kakijevo vejo v naročju

 staršem se zlaže
 sosedova Ivanka je bila
 bratec pritrdi njeni zgodbi
 res je bila Ivanka

 oče stopi do soseda
 domov se vrne otožen
 molčeč

 ne kazen
 boli njegov pogled

japonka*- kaki, zlato jabolko

Lp, Lea

Japonka*

 deklica vadi vzmik

 sanja 
 o olimpijskih igrah
 o zmagi
 o zlatu

 resk
 nadobudna telovadka obsedi                            
 s kakijevo vejo v naročju

 staršem se zlaže
 sosedova Ivanka je bila
 bratec pritrdi njeni zgodbi
 res je bila Ivanka              ..... ona???

 tata stopi do soseda
 domov se vrne otožen
 molčeč

 ne kazen
 boli njegov pogled

japonka*- kaki, zlato jabolko

Če drugega ne, bi morala spremeniti oče v tata in to v vseh pesmih, če le ne gre za podvajanje. V teh dneh sem brala Primorsko zgodbo, Marije Mercina. Avtorica v knjigi omenja mamo, ki se je trudila uporabljati knjižno slovenščino in spremenila tata v očeta. Res je, da sem tudi jaz svojega očeta klicala tata ali tatko, nikoli ati ali oče. 

Kako pozabljamo narečne besede, kar je velika škoda. 

Lp, Lea 

objavljena:

Hiša ob potoku 29 - Japonka*

Bratec

lesene stopnice
škripajo
pod težo korakov

otrokovo roko
oklepajo
zgarani prsti

za priprtimi vrati
postelja
porisana
z večernimi reliefi

ob mami
leži drobno bitje

skozi scefrano zavedanje
vdira spoznanje
ni on
ta ima drugačno ime

deklica obstane
za stisnjenimi ustnicami
se molk bori s solzami

Bratec

Bratec

lesene stopnice
škripajo
pod težo korakov

zgarani prsti
oklepajo
dekličino zapestje 

za priprtimi vrati
špampet
okrašen z večernimi reliefi

ob mami
leži dojenček
Boris

mala obstane
ni on
ta ima drugačno ime

za stisnjenimi ustnicami
se molk bori s solzami

Zelo všeč mi je, Lea, sprašujem pa se, bi morala prej omeniti, da deklica pričakuje dojenčka z drugim imenom? Nimam pa ideje, kako bi to umestila.

Lp, Ana

Hvala za mnenje, Ana.

Mislim, da to res manjka ... zaenkrat ne vem, kako bom umestila v pesem, a se že domislim. Pustimo času čas. Vse se da če se hoče.

Razmišljam :)

Lp, Lea

Morda tako:

Nepravo ime

pridi greva pogledat bratca

pravi Kristina

zgarani prsti

oklepajo

punčkino zapestje

stopnice zaškripajo

pod težo korakov

za priprtimi vrati

z večernimi reliefi

porisan špampet

ob mami

leži dojenček

moj Joško

Kristina pohiti

ne

ne

Boris

samo tega je v trgovini 

dobila komari*

mala obstane

saj sem vedela

prepočasna

debela baba je pustila

da so Joška prodali

namrši se

in ihtavo zacepeta

tega nočem

nesite ga nazaj

Joško bo moj brat

njega bom imela rada

pravljico mu povem

tisto lepo

o sedmih kozličkih

potem se

za stisnjenimi ustnicami

molk bori s solzami

Nekoliko na hitro, ob priliki še nekaj piljenja. O tem dogodku obstaja tudi kratka zgodba, tako da sem se ji skušala čimbolj oddaljiti.

Lp, Lea  

Nepravo ime

pridi
bratca greva pogledat 

pravi Kristina

zgarani prsti

oklepajo

punčkino zapestje

stopnice zaškripajo

pod težo korakov

za priprtimi vrati

z večernimi reliefi

porisan špampet

ob mami

leži dojenček

moj Joško

Kristina pohiti

ne

ne

Boris

samo tega je komari*  

dobila v trgovini

mala obstane

saj sem vedela

prepočasna baba je pustila

da so Joška prodali

namrši se

in ihtavo zacepeta

tega nočem

nesite ga nazaj

Joško bo moj brat

njega bom imela rada

pravljico mu povem

tisto lepo

o sedmih kozličkih

potem se

za stisnjenimi ustnicami

molk bori s solzami

Par stvari popravljenih, tisti napovedni stavek "reče Kristina", mi ni všeč. 

Lp, Lea

Morda bi šlo:

Nepravo ime

zjutraj pride rejena ženska
in se povzpne  
k mami na pod*

mala ve
da je komari*

ve tudi
da v veliki torbi nosi Joška

potem čaka

v vaški cerkvi odzvoni poldne
tik predem se dan prevesi v večer
pride soseda 

zgarani prsti

se oklenejo

drobnega zapestja
pridi 
bratca greva pogledat 

stopnice zaškripajo

pod težo korakov

za priprtimi vrati

z večernimi reliefi

porisan špampet

ob mami

leži dojenček

moj Joško

ne

ne
pohiti Kristina

Boris

samo tega je komari*  

dobila v trgovini

saj sem vedela

se kuja mala

prepočasna baba je pustila

da so Joška prodali

namrši se

in ihtavo zacepeta

tega nočem

nesite ga nazaj

Joško bo moj brat

njega bom imela rada

pravljico mu povem

tisto lepo

o sedmih kozličkih

potem se

za stisnjenimi ustnicami

molk bori s solzami

Pridem še brat, tudi naslov mi ni ravno všeč.

Lp, Lea