
Natrpan dan mineva v srž večera,
in dnevni hrup zadavil se je s temo,
potihnili so skoraj vsi škržati,
le mesec bel kot kreda pluje nemo.
Odprtih, žejnih čutov vdihnem sapo,
da zadržal bi v sebi slast poletja,
posulo nas bo jutro z vonjem cvetja,
potiho shranim ga v naročje vetra.
Ko bi verjel v boga, bi pel molitev,
a pesem je molitev surogatna,
porisal verze sem namesto platna.
Pozdravljen, Perc,
tole je pa tako blizu čisti formi, da bi se na tvojem mestu malo pomatrala.
Recimo:
Natrpan dan mineva v srž večera,
hrup se zadavil je z temo, >> in dnevni hrup zadavil se je s temo
potihnili so skoraj vsi škržati,
le mesec bel kot kreda pluje nemo.
Odprtih, žejnih čutov vdihnem sapo,
da zadržal bi v sebi vonj poletja,
posulo nas bo jutro z vonjem cvetja, >> pazi, tu imaš spet vonj (kot v prejšnjem verzu)
potiho shranim ga v naročje vetra.
Ko bi verjel v boga prelil v molitev bi besede, >> ko bi verjel v boga, bi pel molitev
tako pa pesem je molitev surogatna, >> a pesem je molitev surogatna
porisal verze sem namesto platna.
Kaj meniš?
Lp,
Kerstin
Meni je všeč, Kerstin :)))
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!