
Borovci. Mesec. Vetrič. Valovanje.
Prežagan ščip štrbunk med storži v morje,
skovik čez mrk oblak skali obzorje,
kdo mi tako barbarsko žaga v sanje?
Vijaki v kolku, postelje, smrčanje.
Ni sestre na obzorju, spi kot metek,
copati na dosegu rok, zadetek,
spet molk, zažiga molk, pričakovanje.
Borovci. Vetrič. Mesec. Senca volka.
Kaj vidiš pomežiknem kopilotu,
tu zgoraj boža le tišina molka.
Srebrna soba zbuja se v krohotu
peščeno grlo peče bolj od kolka
in vsi copati zbrani v mojem kotu.
Malo ga še popilim. Rima mi ne štima (krohotu - kotu). Saj bo :)
Ta pesmica je... zadetek v polno. ;)
lp, legy
Ja, se strinjam Gnu,
naj bo MOLK zgovoren in tih...
Odlično, gnu. Prav lynchevsko vzdušje. In bulgakovsko. Bravo!
hura za gnujeve sonete. Pa imamo še enega! Sonetista.
:)
LP, lidija
Ta teden sem v formi,
drug teden bom na biciklu.
Če ne bi bral tvojih, ne bi nikdar skup spravil teh dveh.
Hvala za podporo :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!