Novi svet

Višine ne zmore korak,
ne vsak.
Težnost večine dodaja nesmisle,
v že tako ponorel svet.
Pa bi vsi radi leteli.
Vsi bi sušili solze nad oblaki.

Izbe svoje zapuščate
da pozabite nase.
Namesto domačega kruha
za zajtrk prižgete računalnik.

Trojanski konji ste,
varate se, da živite v lepem svetu,
v popačenosti vašega mišljenja
med moram in potrebujem.
Vam prinesem še časopis najnovejših novic ?

Enostavna je formula sreče.
Kupiš si knjigo, greš na tečaj,
kupiš si pivo, trgovina je samo pet minut stran.

Zamika me…da vam povem,
vse tisto tam zunaj,
ni hitra srečka,
ni samoumevno dogajanje,
to smo mi, mi vsi.

A od vseh nas, samo nekateri še vemo,
da je pozna pomlad,
da diši po pokošeni travi,
in da je toplo kosilo ljubezen.


Sandra Kocijančič

Komentiranje je zaprto!

Sandra Kocijančič
Napisal/a: Sandra Kocijančič

Pesmi

  • 28. 05. 2011 ob 12:07
  • Prebrano 862 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 219
  • Število ocen: 8

Zastavica