tečem čez travnik
lovim senco oblaka
prestopam svetlobne trakove
v najbolj črni senci
se utrujeno sesedem
stojiva si nasproti
sva natanko tam
kamor sva hlepela
vsak na svoji strani
živega blata
povesim pogled
ne upam se zganiti
a metulj vseeno odleti
na sončno stran
zelene šahovnice
Poslano:
10. 06. 2011 ob 22:40
Spremenjeno:
10. 06. 2011 ob 22:40
MC, pozdravljena:)
ta ti je "ratala", ni samo tehnično dobra,
bere se tekoče, kar je zame najbolj važno, jo začutim. Lp, Lea
Čestitam, super je tale pesem. :) Imaš tudi nekaj izjemne in zelo močne metaforike, najbolj všeč mi je vsak na svoji strani živega blata.
Hvala obema za komentar in ostalim, ki so izbrali pesem.
LP, modricvet
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!